Naše none so nas učile, da prva palačinka nikoli ne uspe najbolje. Ponev se mora namreč segreti in s prvo preveriš ali si pripravil dobro maso. Vendar projekt »Pirmas blynas« je tista palačinka, ki je uspela že na začetku.

V starem mestnem jedru Vilne, glavnem mestu Litve, so v zgodovinski cerkveni stavbi iz leta 1768 odprli socialno restavracijo, kjer delajo predvsem osebe z velikim srcem. To so osebe s posebnimi potrebami, večinoma tiste z Downovim sindromom. Restavracija velja za prvo v baltskih državah, ki zaposluje predvsem osebe z invalidnostjo. Sprejme lahko okoli 60 gostov, na meniju pa lahko izbirate med sladkimi in slanimi palačinkami, tudi v veganski in brezglutenski različici. »Naše okusne palačinke vam postrežejo osebe z invalidnostjo. Naše osebje se bo po najboljših močeh potrudilo, da bo vaša izkušnja resnično nepozabna,« izpostavljajo v organizaciji.

Seveda je ta restavracija tudi odlična izbira za skupine in konference. V sklopu gostinske dejavnosti izvajajo tudi izobraževalne delavnice, pripravljajo catering, kupite pa lahko tudi posebne darilne pakete – lastno kavo, veganske praline ali vaflje. »Z izbiro Pirmas Blynas sebi, prijateljem ali svojim udeležencem ne ponudite le nepozabnega obroka, temveč tudi podprete vključujoče socialno podjetje ter svojemu konferenčnemu programu dodate posebno družbeno vrednost,« zapišejo na spletni strani GoVilnius.

Ob študijskem obisku v Litvi, kjer smo kosilo seveda imeli prav v tej restavraciji, lahko samo potrdimo, da vas sprejmejo izredno nasmejani, prijazni in tudi odločni natakarji. Eden od zaposlenih je namreč z nasmeškom do ušes ob vhodu povedal: »Pozdravljeni, dobrodošli. Izvolite se usesti na teraso zunaj ali noter. Naročilo opravite pri mizi. Kmalu bom pri vas.«

Ko vstopiš v to restavracijo, pa je težko skriti navdušenje. Prevzame vas tako prostor, v katerem se nahaja, opremljenost restavracije (imajo tudi bralni kotiček s knjižnimi policami), kot tudi zaposleni, ki so s tem projektom dobili službo, samostojnost in vključenost v družbo. Cilj projekta je namreč povečati samostojnost oseb z invalidnostjo ter jih tako opolnomočiti za življenje v skupnosti.

Meni in naročanje sta enostavna, saj na meniju samostojno označite, katero palačinko ste izbrali. Postrežba je izredno profesionalna in hitra. Mize so namesto s številkami označene z barvnimi črkami. »Že ob vstopu me je fasciniralo, kako vsi zaposleni in tisti, ki jih pri delu podpirajo, skrbijo za ugled in raven storitve. Res sem impresionirana,« je ob obisku in navdušenju nad prvo palačinko pred seboj povedala direktorica zavoda Patricija Lovišček.

To je dobra zgodba, dobra praksa, ki dokazuje, da znamo, zmoremo in lahko ustvarimo delovno okolje za osebe s posebnimi potrebami. Lahko in moramo jim dati priložnost in prostor. Upamo, da bi tudi takšen projekt lahko postal dobra praksa in stalnica v Sloveniji. Seveda vemo, da pri nas že obstajajo lokacije in obrati, ki delujejo v tej smeri (na primer Druga violina v Ljubljani), vendar verjamemo, da je še veliko prostora za razvoj takšnih projektov, pa tudi za spremembo miselnosti in večje sprejemanje v družbi. Morda nekoč tudi v smeri, kjer bi priložnost dobile osebe z avtizmom.

Obisk je bil del projekta Erasmus+, Mobilnost mladinskih delavcev. Program sofinancira Evropska unija.