V okviru programa Avtizem SAM z drugimi IV je nastalo novo izobraževalno gradivo za otroke in mladostnike: Kviz – Kaj veš o Aspergerjevem sindromu?

Kviz je namenjen mladim od 10 do 15 let in na igriv način spodbuja razmišljanje o avtizmu, Aspergerjevem sindromu, sprejemanju razlik, prijateljstvu in podpori vrstnikom.

Skozi vprašanja otroci in mladostniki spoznavajo, da osebe z avtizmom niso vse enake, da lahko drugače doživljajo svet, da jih lahko preobremenijo hrup, gneča, spremembe ali nejasna pravila, ter da jim lahko največ pomeni jasna, mirna razlaga, čas, razumevanje in sprejemanje. 💙

Kviz je pripravila Sabina Korošec Zavšek iz Zavoda CPOS Žalec v okviru programa Avtizem SAM z drugimi IV.

Vabimo učitelje, mentorje, starše in vse, ki delate z otroki in mladostniki, da kviz uporabite kot izhodišče za pogovor o avtizmu in vključevanju.

Kviz najdete na povezavi (kviz.pdf)

Program Avtizem SAM z drugimi IV sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Dobrodelna akcija zbiranja odpadnega papirja s podporo podjetja Dinos in ostalih partnerjev, uspešno poteka in počasi, a vztrajno se kupček veča. Tudi z vašo pomočjo smo do sedaj zbrali že 2 toni in pol papirja! Ponovno so nas navdušili naši prijatelji iz Primorskih Novic ter pomoč Radia Capris s kombijem, svojo donacijo papirja pa so odpeljali tudi v podjetju Resped Logistika, PE Koper. 🙏

Iz Dinos Slovenija so nam sporočili, da je bilo nekaj papirja pripeljanega tudi v njihovo enoto v Ljubljani. Spomnimo, da so k akciji pristopile tudi članice Lions Klub Portorož Zarja.

Iskrena zahvala vsem, ki sodelujete. Akcija zbiranja odpadnega papirja poteka vse do oktobra, zato vabimo posameznike, podjetja, šole, društva in druge organizacije, da se nam pridružijo. Vsak kilogram zbranega papirja predstavlja prispevek k našemu delovanju in podpori programom, ki jih izvajamo.

Ob tem vse sodelujoče prosimo za razumevanje, da zaradi omejenih kadrovskih in tehničnih zmogljivosti ne moremo izvajati prevzemov in prevozov papirja na posameznih lokacijah. Za prevoz in oddajo papirja na zbirno mesto Dinos morajo zato poskrbeti zbiratelji sami. Prevzeme pri Primorskih novicah izvajamo zaradi večjih količin zbranega papirja in bližine lokacije podjetju Dinos Koper.

Veseli nas, da skupaj dokazujemo, kako lahko s preprosto okoljsko gesto ustvarimo tudi pomemben dobrodelni učinek. Hvala vsem, ki sodelujete in podpirate akcijo. Skupaj lahko do oktobra zberemo še veliko več.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

V okviru programa Avtizem SAM z drugimi IV, ki ga izvaja Zveza društev za avtizem Slovenije SAM skupaj s partnerskimi organizacijami, je nastala spletna galerija Modri SAM 2026.

V galeriji so zbrani ustvarjalni izdelki otrok in mladostnikov, ki so nastali ob branju knjig, ogledu filmov, pogovorih in razmišljanju o avtizmu. Namen dejavnosti je, da otrokom in mladostnikom približamo svet njihovih vrstnikov z avtizmom ter jih spodbudimo k razumevanju, sočutju, sprejemanju in vključevanju.

Letos je v spletni galeriji sodelovalo 10 mentoric in mentorjev, ki so skupaj z otroki oddali izdelke v galerijo Modri SAM. Ustvarjali so predšolski otroci in šolarji, njihovi izdelki pa dokazujejo, da lahko prav skozi knjige, filme, pogovor in ustvarjanje odpremo pomembne teme na otrokom prijazen način.

Dejavnost Modri SAM je pripravila Sabina Korošec Zavšek iz Zavoda CPOS Žalec v okviru programa Avtizem SAM z drugimi IV. Dejavnost poteka kot prostovoljno delo.

Veseli nas, da program povezuje različne organizacije, vrtce, šole, mentorje, starše in otroke ter prispeva k širjenju razumevanja avtizma v skupnosti.

Izdelke si lahko ogledate v spletni galeriji.

K dejavnosti Modri SAM 2026 se lahko vrtci, šole, oddelki in skupine priključijo še do oktobra 2026.

Program Avtizem SAM z drugimi IV sofinancira Ministrstvo za zdravje.

V okviru projekta DiscoverEU – ukrep za vključevanje je letos en mlad uporabnik Zavoda Modri december skupaj z dvema spremljevalcema odpotoval na večdnevno potovanje z vlakom po Evropi. Pot jih je vodila iz Ljubljane v Berlin, nato v Prago, naprej na Dunaj in nazadnje do Trsta, od koder so se vrnili domov.

Prva postaja je bil Berlin, kjer so raziskovali sodobno in zgodovinsko podobo nemške prestolnice. Obiskali so Futurium, Deutsches Technikmuseum, Kaiser-Wilhelm-Gedächtniskirche ter se sprehodili po eni najbolj znanih nakupovalnih ulic v mestu. Ob tem so spoznavali bogato zgodovino, znanost in tehnološki razvoj ter doživeli utrip enega največjih evropskih mest.

Pot jih je nato vodila v Prago. Občudovali so znamenito astronomsko uro, Karlov most, Hradčane in Zlato uličico ter se sprehajali po slikovitih ulicah starega mestnega jedra. Posebno izkušnjo je predstavljal obisk Muzeja komunizma, kjer so izvedeli več o obdobju, ki je zaznamovalo srednjo Evropo. Seveda ni manjkalo niti kulinaričnih doživetij – kosilo v tradicionalni praški pivnici in večerja, ki so jo pripravili sami v apartmaju.

Zadnji del potovanja so preživeli na Dunaju. Podrobno so raziskali Tehniški muzej, Muzej retro iger in akvarij Haus des Meeres, preostale znamenitosti pa si prihranili za naslednji obisk avstrijske prestolnice. Pred odhodom so si privoščili še znameniti dunajski zrezek v nekoliko drugačni, sodobni »burger« preobleki.

Potovanje ni bilo le priložnost za ogled evropskih mest, temveč predvsem za pridobivanje novih izkušenj, krepitev samostojnosti, uporabo tujih jezikov in spoznavanje različnih kultur. Potovanje z vlakom je udeležencem omogočilo, da so Evropo doživeli na trajnosten način in obenem razvijali veščine, ki jim bodo koristile tudi v prihodnosti.

Svoje vtise je po zaključku potovanja strnil udeleženec Aljoša: »V redu je blo, zanimivo, videl sem veliko novega, vsi muzeji so bli v redu, v Berlin bi se še vrnil, DiscoverEU bi priporočil tudi drugim mladim.« Takšne izkušnje dokazujejo, da program DiscoverEU mladim odpira vrata v svet, spodbuja njihovo samostojnost, samozavest in vključevanje ter ustvarja spomine, ki ostanejo za vse življenje.

Projekt je sofinancira Evropska unija:

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

FOTOGALERIJA:

Na prehranski delavnici, ki jo vodi izkušena nutricionistka in dietetičarka Kaja Erzetič, smo tokrat spoznavali mikrobioto ter njen pomen za prebavo, počutje in prehransko raznolikost pri otrocih in mladostnikih z avtizmom.

Mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, ki živijo v našem telesu, predvsem v črevesju. Ni le »dodatek« našemu organizmu, temveč živ in dinamičen ekosistem, na katerega vplivajo prehrana, zdravila in antibiotiki, okužbe, spanje, stres, čas obrokov ter okolje. Črevesje in možgani so ves čas povezani prek živčevja, hormonov, imunskega sistema in mikrobnih presnovkov. Zato se lahko stres in čustvena preobremenjenost odrazita v prebavnih težavah, prebavno nelagodje pa lahko vpliva na razpoloženje, spanje in senzorično občutljivost otroka.

Posebno pozornost smo namenili vlakninam, ki predstavljajo pomembno hrano za črevesne mikroorganizme. Različne vrste vlaknin najdemo v ovsu, sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, stročnicah, lanu, chia semenih in psiliumu. Spoznali smo tudi preprost kuhinjski trik: ko kuhan krompir, riž ali testenine ohladimo, se del škroba spremeni v odporni škrob, ki se v prebavilih obnaša podobno kot vlaknina. Za mikrobioto so pomembni tudi polifenoli, ki jih vsebujejo jagodičevje, kakav, olivno olje, oreščki in semena, zelišča, začimbe ter rdeče, modro in vijolično sadje in zelenjava.

Govorili smo tudi o fermentiranih živilih. Jogurt in kefir sta pogosto najlažji izhodišči, saj ju lahko postopoma vključimo v znane jedi, na primer v smuti ali obrok z ovsom in sadjem. Med fermentirana živila sodijo tudi kislo zelje, kimči, tempeh in kruh z drožmi, vendar fermentirano živilo ni nujno tudi probiotično. Pri uvajanju novih okusov, tekstur in vonjev je pomembno, da začnemo z zelo majhno količino in tam, kjer bo za otroka najmanj senzoričnega nelagodja oziroma konflikta.

Spoznali smo, da tudi pri izbiri probiotika ni pomembno le število milijard mikroorganizmov. Probiotiki niso univerzalni prehranski dodatki, saj so njihovi učinki odvisni od natančno določenega seva, ustreznega odmerka in namena uporabe. Na deklaraciji zato preverimo rod, vrsto in sev mikroorganizma, odmerek, količino živih mikroorganizmov do konca roka uporabe ter namen izdelka.

Mikrobiota ima tudi svoj dnevni ritem. Nanjo vplivajo čas obrokov, obdobja med hranjenjem, spanje, svetloba, stres in pozni večerni prigrizki. Ne gre za uvajanje strogih pravil, temveč za ustvarjanje predvidljivih signalov, kdaj telo prejme hrano, kdaj ima premor in kdaj je čas za počitek.

Najpomembnejše sporočilo delavnice je bilo, da sprememb ne uvajamo vseh naenkrat. Izberemo en majhen in izvedljiv korak ter opazujemo, kako ga otrok sprejema. To je lahko žlica ovsa v jogurtu, jed iz ohlajenega krompirja ali riža, majhna količina fermentiranega živila ali bolj predvidljiv čas obrokov. Ob tem spremljamo prebavo, napenjanje, spanje, počutje in raven stresa pri obroku.

Pri otrocih z avtizmom so prehranska selektivnost, senzorične posebnosti in prebavne težave lahko zelo kompleksne. Cilj zato ni popolna prehrana, temveč postopno širjenje raznolikosti na varen, spoštljiv in otroku prilagojen način. Prehranska dopolnila, probiotiki ali izločevalne diete pa ne nadomeščajo strokovne zdravstvene obravnave.

Več informacij o mikrobioti najdete v predstavitvi na povezavi: Mikrobiota v vsakdanji kuhinji.pdf

Naša akcija zbiranja odpadnega papirja, ki jo izvajamo v sodelovanju s podjetjem Dinos, je vstopila v drugi mesec. Skupaj nam je do zdaj uspelo zbrati že skoraj tono in pol odpadnega papirja, kar je izjemen dosežek in dokaz, da lahko s skupnimi močmi naredimo veliko dobrega.

Foto: Facebook Lions klub Portorož Zarja

V teh dneh nas je še posebej razveselila podpora članic Lions kluba Portorož Zarja, ki so se pridružile akciji in jo predstavile tudi na svoji Facebook strani. Ob tem so zapisale: »Zbirajmo papir za dober namen! Članice podpiramo akcijo zbiranja odpadnega papirja za Modri december. Tudi pri nas že zbiramo papir, saj verjamemo, da lahko skupaj naredimo veliko dobrega. Ob tej priložnosti vabimo tudi vse Lions klube Slovenije, podjetja, šole, društva in posameznike, da se pridružijo akciji. Vsak kilogram papirja pomeni korak bližje podpori programom zavoda in hkrati prispevek k čistejšemu okolju. Zbirajmo skupaj. Pomagajmo skupaj. Ker dobrodelnost je tudi v malih dejanjih.«

Iskrena hvala članicam Lions kluba Portorož Zarja za podporo, zaupanje in srčnost. Veseli nas, da ponovno stopamo z roko v roki na poti ustvarjanja dobrih zgodb. Hvala tudi vsem posameznikom, podjetjem, šolam, društvom in drugim organizacijam, ki ste že pristopili k akciji ali se ji še boste pridružili. Vsak kilogram šteje.

V Zavodu Modri december, s podporo podjetja Dinos pripravljamo dobrodelno akcijo zbiranja odpadnega papirja. Vsi, ki želite sodelovati in podpreti naše delovanje, lahko do konca oktobra 2026 odpadni papir oddate na vseh 18. enotah podjetja Dinos po Sloveniji.

Akcijo izvajamo z željo, da širšo javnost osveščamo o pomenu recikliranja in ločevanja odpadkov ter o možnosti, da z odpadnim papirjem zberemo sredstva za podporo osebam z avtizmom in izvajanje aktivnosti zanje. Hkrati želimo biti s to akcijo še bližje javnosti ter ponovno opozoriti na pomen razumevanja in sprejemanja avtizma kot dela našega vsakdana.

“Z veseljem sem sprejela pobudo prostovoljcev, da izvedemo takšno akcijo. Čeprav je precej drugačna od aktivnosti, ki smo jih izvajali v preteklosti, se mi zdi odlična ideja. Združili bomo pomen selektivnega zbiranja odpadkov in hkrati vse naše podpornike ter širšo javnost spomnili na osebe z avtizmom, ki nujno
potrebujejo našo podporo in sprejemanje. Akcija mi je še posebej blizu, saj si vsi v zavodu želimo prispevati nekaj dobrega za družbo in, upam si reči, tudi za naš planet,” pojasnjuje direktorica zavoda Patricija Lovišček.

Ponosni, da so del te zgodbe, so tudi v podjetju Dinos. Anja Ogreševič Zaviršek, vodja digitalnih projektov, ob tem pove: “Že osem desetletij je Dinos pomemben del slovenske zgodbe o predelavi odpadnih materialov, ohranjanju naravnih virov in razvoju krožnega gospodarstva. V Dinosu verjamemo,
da uspeh ni merjen zgolj s poslovnimi rezultati, temveč tudi s pozitivnim vplivom na ljudi. Zato se z veseljem odzivamo na različne humanitarne akcije, dobrodelne pobude in projekte, ki prinašajo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, med njimi tudi pobudi Zavoda Modri december. Ob praznovanju 80-
letnice podjetje ostaja zvesto svojim temeljnim vrednotam – trajnosti, odgovornosti in sodelovanju. Z majhnimi in velikimi dejanji dokazujemo, da je mogoče uspešno povezovati skrb za okolje s skrbjo za ljudi ter tako ustvarjati trajne pozitivne spremembe za prihodnje generacije.”

Akcija bo potekala od junija do konca oktobra 2026 na vseh 18. enotah podjetja Dinos po Sloveniji (urniki so zapisani zraven posamične enote na spletni strani). Pomembno je, da papir zbirate skladno z njihovimi smernicami, ki so predstavljene na spodnji fotografiji.

Ob obisku izbrane enote je ključno, da poveste, da ste papir pripeljali za akcijo oziroma organizacijo Zavod Modri december, saj bo le tako vrednost zbranega papirja pripisana naši dobrodelni akciji.

Po tehtanju (z vozilom zapeljete na tehtnico ob prihodu in nato še ob odhodu z lokacije; papir morate sami raztovoriti na za to določen kup, kjer se zbira papir) bodo zabeležili količino pripeljanega papirja. Na koncu boste prejeli izpis pripeljane količine (primer je prikazan spodaj). Preverite, da je na njem zapisano, da je  papir namenjen ZAVODU MODRI DECEMBER. Po podpisu en izvod ostane vam, na njem pa lahko preverite, koliko papirja ste dejansko pripeljali.

V zavodu bomo vsak mesec vodili evidenco zbranega papirja – tako po količini, kot po vrednosti – in ob koncu oktobra javnosti predstavili skupni rezultat akcije. Po podatkih portala Slovenija reciklira in Eurostata v Sloveniji ločeno zberemo več kot 82 % papirja letno. To je odlična popotnica za uspeh naše akcije in eden od razlogov, da smo se zanjo odločili.

Z velikim ponosom in veseljem smo sprejeli tudi podporo podjetij, ki bodo s svojim prispevkom pomembno pripomogla k uspehu akcije. Primorske novice so brez oklevanja podprle našo pobudo in že prvi dan po dogovoru začele zbirati papir. Zaradi narave njihove dejavnosti se ga namreč nabere precej, zato bodo pomembno prispevale h končnemu izkupičku akcije. Da bo akcija dosegla čim širšo javnost, bo svojo podporo tudi tokrat prispeval Radio Capris z radijskim
oglasom.

V mesecu oktobru pa bomo s pomočjo največjega nakupovalnega središča na Obali, Planet Koper, zbiranje papirja izvedli tudi na terenu. Kmalu bomo objavili datum, ko bomo na njihovem parkirišču postavili zabojnik za zbiranje papirja. Takrat nas boste lahko obiskali, izvedeli več o našem delu in seveda
oddali svoj papir.

Hvala, ker boste zbirali papir in si vzeli čas, da ga pripeljete na eno od lokacij podjetja Dinos. Skupaj nam lahko uspe ustvariti lepši jutri za našo skupnost in naš planet.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Minuli vikend smo z našo predstavitveno stojnico udeležili sejma Planet lepote in zdravja v centru Planet Koper, kjer smo obiskovalcem predstavili metodo fraktalne risbe, ki jo izvaja Patricija Lovišček. Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki jih zanimajo osebna rast, dobro počutje, ustvarjalnost in različni pristopi k ohranjanju duševnega ravnovesja.

Na stojnici smo predstavili osnove fraktalne risbe ter njen pomen pri spodbujanju sprostitve, samoraziskovanja in razvijanja ustvarjalnega potenciala. Obiskovalci so imeli priložnost izvedeti več o sami metodi, njenem nastanku ter načinih, kako lahko z risanjem fraktalov posameznik krepi koncentracijo, zmanjšuje stres in spodbuja notranje ravnovesje.

Posebno zanimanje je vzbudilo delo Patricije Lovišček, ki metodo fraktalne risbe uspešno uporablja pri delu z različnimi skupinami ljudi. S svojimi izkušnjami in strokovnim pristopom je obiskovalcem približala možnosti, ki jih ta edinstvena metoda ponuja tako na področju osebnega razvoja kot tudi na področju izboljšanja kakovosti vsakdanjega življenja.

Veseli nas, da smo lahko sodelovali na dogodku, ki povezuje področja zdravja, dobrega počutja in osebne rasti, ter da smo številnim obiskovalcem predstavili ustvarjalno metodo, ki spodbuja notranjo umirjenost in samozavedanje.

Več o fraktalni risbi: KLIK 1 in KLIK 2

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Obiskali smo že 24. podelitev priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2025, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije (MSS) pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Kot poročajo organizatorji, je letos prispelo 142 prijav, od tega 121 za posameznike in 21 za projekte. Med prijavljenimi smo bili tudi mi, saj je naš zavod v natečaj prijavil dve prostovoljki, Petro Rebec in Janjo Voga, ter projekt Družabni večeri za mlade z avtizmom. Ob tej priložnosti smo na Brdu pri Kranju prevzeli priznanja za sodelovanje ter zaploskali vsem letošnjim nagrajencem, ki so navedeni na koncu članka.

Predsednica MSS Eva Kotnik je v svojem nagovoru poudarila, da je prostovoljstvo pomembno zaradi svojega vpliva na skupnost, hkrati pa ima velik pomen tudi za razvoj posameznikov, zlasti mladih. Ob tem je posebej izpostavila vlogo mladinskih in drugih prostovoljskih organizacij, ki mladim omogočajo razvoj kompetenc, občutka odgovornosti, pripadnosti ter aktivnega državljanstva. »Prostovoljske zgodbe se ne pišejo same od sebe. Nastajajo v okolju, ki jih omogoča. Zato ni dovolj, da prostovoljstvo samo občudujemo, temveč je naša odgovornost, da zanj ustvarjamo ustrezne pogoje. Če si želimo solidarnih, odgovornih, angažiranih in povezanih skupnosti, potem moramo vlagati v ljudi, ki jih soustvarjajo,« je povedala v govoru na velikem odru.

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru navedla nekaj podatkov o številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih urah v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da se prostovoljstvo ne meri s številkami in priznanji, temveč z življenji, katerih se dotakne, z odpravljanjem revščine, varovanjem okolja in zmanjševanjem neenakosti. »Živimo namreč v času, ko smo obdani z množico informacij in hitrih sprememb, ko morda hitreje sodimo, kot poslušamo, in včasih spregledamo človeka ob sebi. Prav zato je prostovoljstvo tako dragoceno, ker nas vrača k bistvenemu – zavedanju, da človek človeku ni ovira, temveč priložnost za dobro delo,« je še izpostavila.

Nagrajenci

• Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let je postal Črt Štibelj iz Kranja na predlog Zveze tabornikov Slovenije.
• Naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let je postala Metka Zupančič iz Novega mesta na predlog tamkajšnje Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije.
• Naj prostovoljec v starostni skupini od 20 do 29 let je postal Jan Špiclin iz Ivanjkovcev (občina Ormož) na predlog Inštituta Zlata pentljica.
• Naj prostovoljka v starostni skupini od 20 do 29 let je postala Kaja Rukav iz Dornave na predlog Društva Humanitarček.
• Naziv Naj prostovoljec v starostni skupini 30 let in več je prejel Božidar Kanalec iz Kobarida na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja.
• Naziv Naj prostovoljka v starostni skupini 30 let in več je prejela Majda Keček iz Ormoža na predlog združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.
• Podeljena sta bila tudi naziva Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt. Prvi naziv je pripadel Nastji Planinc iz Hrastnika na predlog Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje. Naziv Naj mladinski projekt pa je pripadel Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet 2025.
• Priznanje za posebne dosežke sta prejela ena prostovoljka in en projekt. Priznanje je prejela Andreja Udovič iz Škofljice, ki jo je v natečaj prijavila Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja. Priznanje je prejel tudi projekt Parakmečko popoldne v organizaciji Društva podeželske mladine Krško.

Vir: Mladinski svet Slovenije

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.