Obiskali smo že 24. podelitev priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2025, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije (MSS) pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Kot poročajo organizatorji, je letos prispelo 142 prijav, od tega 121 za posameznike in 21 za projekte. Med prijavljenimi smo bili tudi mi, saj je naš zavod v natečaj prijavil dve prostovoljki, Petro Rebec in Janjo Voga, ter projekt Družabni večeri za mlade z avtizmom. Ob tej priložnosti smo na Brdu pri Kranju prevzeli priznanja za sodelovanje ter zaploskali vsem letošnjim nagrajencem, ki so navedeni na koncu članka.

Predsednica MSS Eva Kotnik je v svojem nagovoru poudarila, da je prostovoljstvo pomembno zaradi svojega vpliva na skupnost, hkrati pa ima velik pomen tudi za razvoj posameznikov, zlasti mladih. Ob tem je posebej izpostavila vlogo mladinskih in drugih prostovoljskih organizacij, ki mladim omogočajo razvoj kompetenc, občutka odgovornosti, pripadnosti ter aktivnega državljanstva. »Prostovoljske zgodbe se ne pišejo same od sebe. Nastajajo v okolju, ki jih omogoča. Zato ni dovolj, da prostovoljstvo samo občudujemo, temveč je naša odgovornost, da zanj ustvarjamo ustrezne pogoje. Če si želimo solidarnih, odgovornih, angažiranih in povezanih skupnosti, potem moramo vlagati v ljudi, ki jih soustvarjajo,« je povedala v govoru na velikem odru.

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru navedla nekaj podatkov o številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih urah v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da se prostovoljstvo ne meri s številkami in priznanji, temveč z življenji, katerih se dotakne, z odpravljanjem revščine, varovanjem okolja in zmanjševanjem neenakosti. »Živimo namreč v času, ko smo obdani z množico informacij in hitrih sprememb, ko morda hitreje sodimo, kot poslušamo, in včasih spregledamo človeka ob sebi. Prav zato je prostovoljstvo tako dragoceno, ker nas vrača k bistvenemu – zavedanju, da človek človeku ni ovira, temveč priložnost za dobro delo,« je še izpostavila.

Nagrajenci

• Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let je postal Črt Štibelj iz Kranja na predlog Zveze tabornikov Slovenije.
• Naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let je postala Metka Zupančič iz Novega mesta na predlog tamkajšnje Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije.
• Naj prostovoljec v starostni skupini od 20 do 29 let je postal Jan Špiclin iz Ivanjkovcev (občina Ormož) na predlog Inštituta Zlata pentljica.
• Naj prostovoljka v starostni skupini od 20 do 29 let je postala Kaja Rukav iz Dornave na predlog Društva Humanitarček.
• Naziv Naj prostovoljec v starostni skupini 30 let in več je prejel Božidar Kanalec iz Kobarida na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja.
• Naziv Naj prostovoljka v starostni skupini 30 let in več je prejela Majda Keček iz Ormoža na predlog združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.
• Podeljena sta bila tudi naziva Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt. Prvi naziv je pripadel Nastji Planinc iz Hrastnika na predlog Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje. Naziv Naj mladinski projekt pa je pripadel Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet 2025.
• Priznanje za posebne dosežke sta prejela ena prostovoljka in en projekt. Priznanje je prejela Andreja Udovič iz Škofljice, ki jo je v natečaj prijavila Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja. Priznanje je prejel tudi projekt Parakmečko popoldne v organizaciji Društva podeželske mladine Krško.

Vir: Mladinski svet Slovenije

Televizija Koper Capodistria je danes večji del osrednje informativne oddaje posvetila prostovoljstvu. Pripravili so prispevek iz Kopra in Sežane, kjer so podelili prostovoljske nagrade. Veseli smo, da so pomemben del oddaje namenili tudi našemu zavodu ter gostili našega PR-prostovoljca Tilen Pajek.

Na svoji Facebook strani in v uvodu oddaje so zapisali: »Tilen Pajek, prostovoljec, ki je med drugim prejel tudi priznanje Mestne občine Koper. Deluje v okviru koprskega Zavoda Modri december, katerega člani od leta 2015 ustvarjajo varno in inkluzivno okolje za osebe z avtizmom. Zavod je pred dvema letoma prejel priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+, in sicer za projekt Imam avtizem, pa kaj potem.«

Tilen je med drugim izpostavil, kaj mu pomeni prostovoljstvo, ter veselo novico, da se je letos našemu zavodu pridružilo 20 novih prostovoljcev. Ekipi oddaje Primorska kronika se zahvaljujemo za pozornost in medijsko prepoznavnost, ki so jo namenili prostovoljstvu ter ozaveščanju o avtizmu.

Celoten prispevek si lahko ogledate TUKAJ.

Tudi letos je Prostovoljski pisarni Koper uspelo povezati številne prostovoljske organizacije na Obali. Na stojnicah dogodka Veseli dan prostovoljstva – Tukaj raste prihodnost se jih je letos predstavilo kar 30. Sončen dan in lokacija v središču Kopra, na glavni tržnici, sta privabila številne vedoželjne obiskovalce in mimoidoče, ki so lahko iz prve roke spoznali delo ter aktivnosti organizacij.

»Zasedati javni prostor s prostovoljstvom ni nekaj samoumevnega. Zato se moramo prostovoljske organizacije povezovati, izkoristiti čas za srečevanja na dogodkih, kot je današnji, ter pokazati, da smo tukaj. Da smo skupaj močne in da vsaka po svojih najboljših močeh ustvarja prihodnost skupaj s svojimi prostovoljci. Veseli pa smo tudi, da se je v lanskem letu v naši pisarni oglasilo 158 prostovoljcev, ki smo jih usmerili naprej. Upamo, da bo tako tudi ostalo oziroma da se bo to število še podvojilo,« je po dogodku povedal Viktor Kollár, koordinator prostovoljstva Mestne občine Koper.

Med številnimi stojnicami ste lahko opazili tudi našo. Na njej se je zbrala skupina prostovoljk, ki je obiskovalcem odgovarjala na vprašanja ter predstavljala avtizem. Vsak obiskovalec je lahko na skupni plakat zapisal misel »Avtizem me spomni na …«.

Zbralo se je veliko vaših misli in odzivov. Prav ti odzivi so nam pokazali, da je zavedanje o avtizmu vse višje, zato smo veseli, da redno sodelujemo na lokalnih dogodkih in smo prisotni tudi na terenu.

Prostovoljske aktivnosti potekajo v okviru programa Modri korak – Profesionalizacija in razvoj prostovoljstva v Zavodu Modri december, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

FOTOGALERIJA DOGODKA:

Naše none so nas učile, da prva palačinka nikoli ne uspe najbolje. Ponev se mora namreč segreti in s prvo preveriš ali si pripravil dobro maso. Vendar projekt »Pirmas blynas« je tista palačinka, ki je uspela že na začetku.

V starem mestnem jedru Vilne, glavnem mestu Litve, so v zgodovinski cerkveni stavbi iz leta 1768 odprli socialno restavracijo, kjer delajo predvsem osebe z velikim srcem. To so osebe s posebnimi potrebami, večinoma tiste z Downovim sindromom. Restavracija velja za prvo v baltskih državah, ki zaposluje predvsem osebe z invalidnostjo. Sprejme lahko okoli 60 gostov, na meniju pa lahko izbirate med sladkimi in slanimi palačinkami, tudi v veganski in brezglutenski različici. »Naše okusne palačinke vam postrežejo osebe z invalidnostjo. Naše osebje se bo po najboljših močeh potrudilo, da bo vaša izkušnja resnično nepozabna,« izpostavljajo v organizaciji.

Seveda je ta restavracija tudi odlična izbira za skupine in konference. V sklopu gostinske dejavnosti izvajajo tudi izobraževalne delavnice, pripravljajo catering, kupite pa lahko tudi posebne darilne pakete – lastno kavo, veganske praline ali vaflje. »Z izbiro Pirmas Blynas sebi, prijateljem ali svojim udeležencem ne ponudite le nepozabnega obroka, temveč tudi podprete vključujoče socialno podjetje ter svojemu konferenčnemu programu dodate posebno družbeno vrednost,« zapišejo na spletni strani GoVilnius.

Ob študijskem obisku v Litvi, kjer smo kosilo seveda imeli prav v tej restavraciji, lahko samo potrdimo, da vas sprejmejo izredno nasmejani, prijazni in tudi odločni natakarji. Eden od zaposlenih je namreč z nasmeškom do ušes ob vhodu povedal: »Pozdravljeni, dobrodošli. Izvolite se usesti na teraso zunaj ali noter. Naročilo opravite pri mizi. Kmalu bom pri vas.«

Ko vstopiš v to restavracijo, pa je težko skriti navdušenje. Prevzame vas tako prostor, v katerem se nahaja, opremljenost restavracije (imajo tudi bralni kotiček s knjižnimi policami), kot tudi zaposleni, ki so s tem projektom dobili službo, samostojnost in vključenost v družbo. Cilj projekta je namreč povečati samostojnost oseb z invalidnostjo ter jih tako opolnomočiti za življenje v skupnosti.

Meni in naročanje sta enostavna, saj na meniju samostojno označite, katero palačinko ste izbrali. Postrežba je izredno profesionalna in hitra. Mize so namesto s številkami označene z barvnimi črkami. »Že ob vstopu me je fasciniralo, kako vsi zaposleni in tisti, ki jih pri delu podpirajo, skrbijo za ugled in raven storitve. Res sem impresionirana,« je ob obisku in navdušenju nad prvo palačinko pred seboj povedala direktorica zavoda Patricija Lovišček.

To je dobra zgodba, dobra praksa, ki dokazuje, da znamo, zmoremo in lahko ustvarimo delovno okolje za osebe s posebnimi potrebami. Lahko in moramo jim dati priložnost in prostor. Upamo, da bi tudi takšen projekt lahko postal dobra praksa in stalnica v Sloveniji. Seveda vemo, da pri nas že obstajajo lokacije in obrati, ki delujejo v tej smeri (na primer Druga violina v Ljubljani), vendar verjamemo, da je še veliko prostora za razvoj takšnih projektov, pa tudi za spremembo miselnosti in večje sprejemanje v družbi. Morda nekoč tudi v smeri, kjer bi priložnost dobile osebe z avtizmom.

Obisk je bil del projekta Erasmus+, Mobilnost mladinskih delavcev. Program sofinancira Evropska unija.

Pod okriljem Zavoda Modri december je te dni potekala prva delavnica na temo prehrane za osebe z avtizmom. Delavnico je vodila naša prostovoljka, dietetičarka Kaja Erzetič, ki s poglobljenim znanjem na področju prehrane ter razumevanja povezave med mikrobioto, črevesjem in možgani ponuja celostno podporo posameznikom na spektru avtizma in njihovim družinam. ter vsem zainteresiranim posameznikom.

Tokratno srečanje je bilo namenjeno osnovam prehrane oseb z avtizmom. Udeleženci so spoznavali, zakaj so prehranski izzivi pri otrocih in mladostnikih z avtizmom pogostejši kot pri vrstnikih ter zakaj selektivnost pri hranjenju ni nujno povezana samo z okusom hrane. Pogosto so pomembni tudi tekstura, vonj, barva, temperatura, oblika živila, embalaža, okolje, rutina in občutek varnosti pri obroku.

Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, da otrok pri hranjenju pogosto ne “izbira” hrane zgolj iz trme ali navade, temveč se lahko za zavračanjem hrane skrivajo senzorne posebnosti, prebavno nelagodje, potreba po predvidljivosti ali težave z regulacijo. Zato je pomembno, da pred uvajanjem nove hrane najprej razumemo, katera lastnost živila je za otroka najtežja – na primer vonj, tekstura, barva ali oblika.

Na delavnici smo govorili tudi o vlogi stabilnih obrokov. Možgani potrebujejo stalno energijo, zato lahko premišljeno sestavljen obrok pomaga zmanjševati nihanja energije, senzorno razdražljivost in težave pri sodelovanju. Predstavljen je bil model stabilnejšega obroka, ki vključuje osnovno živilo, vir beljakovin ali maščob ter majhno, obvladljivo spremembo, ki otroka ne preobremeni.

Pomemben del vsebine je bila tudi povezava med črevesjem in možgani. Črevesje z možgani komunicira prek živčnih, imunskih in presnovnih signalov. Prebavno nelagodje, kot so zaprtje, driska, refluks ali bolečine, se pri otrocih osebah z avtizmom ne pokaže vedno kot klasična pritožba, temveč se lahko izrazi skozi vedenje, večjo razdražljivost, umikanje, izbruhe ali slabšo zmožnost regulacije.

Udeleženci so spoznali tudi pomen previdnosti pri dietah in prehranskih dopolnilih. Delavnica je poudarila, da ni univerzalne diete, ki bi ustrezala vsem osebam z avtizmom. Izločevalne diete so lahko smiselne pri potrjenih alergijah, intolerancah ali jasnih prebavnih vzorcih, vendar morajo biti strokovno vodene in ustrezno nadomeščene. Posebej tvegane so stroge diete brez klinične indikacije ali strokovnega spremljanja, saj lahko vodijo v pomanjkanje pomembnih hranil.

Eden najbolj praktičnih delov srečanja je bil namenjen varnemu uvajanju novih živil. Predstavljen je bil postopen pristop v petih korakih: izbira živila, senzorično spoznavanje, raziskovanje okusa, varna vključitev ob znanem živilu ter beleženje odzivov. Pomembno sporočilo je bilo, da pri uvajanju sprememb ne ugibamo, temveč spremljamo, kaj pri posamezni osebi em otroku deluje. Beležimo lahko odzive na novo hrano, prebavo, spanje, energijo čez dan, stres pri obroku in stopnjo sprejemanja.

Zaključna sporočila delavnice so bila jasna: prehrana je pomembna osnova za energijo, počutje in regulacijo; selektivnost ima svoj razlog, ki ga moramo najprej razumeti; nova živila pa uvajamo počasi, varno in brez pritiska.

V Zavodu Modri december verjamemo, da so takšna srečanja pomemben korak k bolj celostni podpori osebam z avtizmom in njihovim družinam. Zahvaljujemo se Kaji Erzetič za strokovno pripravljeno delavnico ter vsem udeležencem za aktivno sodelovanje, vprašanja in izmenjavo izkušenj. Veselimo se nadaljnjih srečanj, na katerih bomo prehrano oseb z avtizmom raziskovali še bolj poglobljeno in praktično.

____________
Prostovoljske aktivnosti potekajo v okviru programa Modri korak – Profesionalizacija in razvoj prostovoljstva v Zavodu Modri december, ki ga sofinancira 𝐌𝐢𝐧𝐢𝐬𝐭𝐫𝐬𝐭𝐯𝐨 𝐳𝐚 𝐣𝐚𝐯𝐧𝐨 𝐮𝐩𝐫𝐚𝐯𝐨 v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Pretekli mesec je minil v znamenju avtizma, saj se v začetku meseca, natančneje 2. aprila, obeležuje Svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Zavodu Modri december, kjer skrbijo za podporo osebam in mladim z avtizmom, vsako leto pripravijo različne aktivnosti, med katere spada tudi že tradicionalni dobrodelni Modri tiramisu. Gre za slaščico z modrim prelivom, ki so jo že drugo leto zapored ves mesec april ponujali gostom v lokalu Barba. Celoten izkupiček pa ob koncu akcije namenijo Zavodu Modri december.

»Izredno veseli smo, da nam je letos s podporo vseh naših gostov uspelo prodati rekordnih 200 tiramisujev, kar pomeni 1.200 EUR donacij. Iskrena hvala vsem, ki ste tudi letos verjeli v to zgodbo in podprli naš koprski zavod, ki aktivno skrbi za osebe z avtizmom,« z navdušenjem pove Danijela Koradin, lastnica lokala.

Gre za višji znesek kot lani, kar je dokaz, da je akcija v lokalnem okolju dobro sprejeta. Pomemben del projekta pa ni le slaščica, temveč tudi ozaveščanje: obiskovalci v sproščenem okolju lokala spoznajo avtizem ter pridobijo informacije o tem, kaj avtizem je in kje lahko poiščejo podporo. Ves mesec je bil na mizah na voljo tudi informativni letak. Tako je eden ključnih vidikov akcije prav zavedanje in osveščanje, da je avtizem del našega vsakdana in da so osebe z avtizmom med nami.

»Iskreno sem vesela in ponosna – na ekipo Barbe, ki nas tako podpira in že drugo leto sodeluje z nami, na prostovoljce, ki so izpeljali celotno akcijo in promocijo, ter na vse, ki so naročili tiramisu in nas podprli. Hvala. Višji znesek me je prijetno presenetil in bo v veliko pomoč pri izvajanju aktivnosti, ki jih v zavodu izvajamo. Finančna podpora je žal ključnega pomena za naše delovanje in obstoj ter pogosto edina možnost, da lahko nekatere programe in aktivnosti izvajamo,« pojasni direktorica Zavoda Modri december Patricija Lovišček.

ps. zadnji trenutek, pa smo dobili informacijo, da je naša podpornica v namen te akcije nakazala še 100 EUR, ker ni mogla fizično v Barbo, torej je skupni znesek projekta 1.300 EUR!

Program Modri korak – Profesionalizacija in razvoj prostovoljstva v Zavodu Modri december sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Na povabilo neprofitne organizacije Mirabilia (latinsko to pomeni »čudež«) iz Litve je ekipa Zavoda Modri december med prvomajskimi prazniki preživela izjemno dinamično. Iz prve roke so spoznali dobre prakse ter programe, ki jih izvajajo v društvu. Obiskali so tudi druge organizacije ter posameznike, ki v Litvi na različne načine pomagajo osebam s posebnimi potrebami. Skupna nit vseh, ki so jih obiskali, ostaja dejstvo, da na prvo mesto postavljajo posameznika, njegove želje in doživljanje, pa tudi skupinsko druženje ter sprejemanje. Ni zanemarljiv niti razvoj lastnega talenta, ki ga ima vsak posameznik in ga lahko razvija.

Društvo invalidov ter njihovih staršev in skrbnikov Mirabilia so leta 2012 ustanovile štiri matere, ki vzgajajo otroke z invalidnostjo. Sprva je šlo za skupino za samopomoč družin, ki so se vsak dan soočale z izzivi invalidnosti, kasneje pa je prerasla v društvo. »Organiziramo prostočasne dejavnosti za mlade invalide in njihove svojce – glasbeno in fizioterapijo, ustvarjalne delavnice ter poletne tabore za njihove družine. Zagotavljamo jim možnost, da vsaj enkrat na teden zapustijo svoje domove in se udeležijo dejavnosti,« pove vodja Gitana Vaitulevičiūtė Pinkevičienė. Zavedajo se, da invalidi pogosto doživljajo socialno izključenost in osamljenost. »Čudeži obstajajo povsod, kjer jih znamo videti. Člani društva Mirabilia verjamemo v moč ustvarjanja čudežev v vsakdanjem življenju. Naš cilj je aktivno ozaveščanje javnosti o življenju z invalidnostjo ter spodbujanje odpornosti in vključenosti med mladimi,« še dodaja.

V okviru obiska so direktorica Zavoda Modri december, zaposlena kolegica in dva prostovoljca v štirinajstem največjem mestu države Alytus obiskali inkluzivno šolo, kjer imajo zelo dobro opremljeno senzorno sobo ter poseben učni program za učence s posebnimi potrebami. Izjemno poučna, čustveno obarvana in hkrati zabavna pa je bila glasbena delavnica. Prikazali so jim, kako uporabnike z glasbili, plesom in glasbo vključujejo v skupino ter izvajajo terapijo. Pri tem posamezniki razvijajo svoje talente in sposobnosti ter se pri tem tudi neizmerno zabavajo. »Ganila me je vodja oziroma učiteljica glasbenega programa, ki pri delu dobesedno zasije. Popolnoma se preda osebi, s katero izvaja program. Res je izjemna, v vseh pogledih,« iskreno pove direktorica Zavoda Modri december Patricija Lovišček.

Vsebinsko bogati dnevi študijskega obiska so vključevali tudi obisk dnevnega centra Šviesa. V prostorih narodne knjižnice pa je predstavnica organizacije Nepatogus (angleško Uncomfortables) predstavila izredno pomembno tematiko – samostojno življenje in bivanje oseb s posebnimi potrebami. Uncomfortables ni le fundacija. Je glas družin, ki se vsak dan borijo za dostojno in kakovostno življenje svojih otrok s težkimi, kompleksnimi invalidnostmi. Fundacija si prizadeva ustvariti okolje, v katerem lahko vsakdo – ne glede na telesne ali intelektualne sposobnosti – živi dostojno in samostojno življenje.

»Naše poslanstvo je zagotoviti, da ima vsaka oseba z invalidnostjo možnost živeti na način, ki je zanjo varen in udoben, hkrati pa omogočiti družinam občutek varnosti glede prihodnosti njihovih bližnjih. Strmimo k vključevanju v skupnost in skupnemu soustvarjanju bolj pravične družbe.«, pojasni njihova predstavnica. Na sončno soboto so imeli tudi posebno kosilo. Obiskali so socialno restavracijo Pirmas Blynas – Prva palačinka, kjer so zaposlene osebe s posebnimi potrebami (večinoma osebe z Downovim sindromom), ki opravljajo delo natakarjev ali pomagajo v kuhinji.

Ni manjkalo niti časa za kulturno raziskovanje. Obiskali so staro mestno jedro, univerzo ter naravno znamenitost jezera Galvė z zgodovinskim otoškim gradom Trakai.

»Naš obisk litovskega društva Mirabilia je bil pomemben korak v poglabljanju mednarodnega sodelovanja na področju podpore osebam z invalidnostjo. Šlo ni le za izmenjavo metod, temveč za vzpostavljanje pristnih povezav, razumevanja in skupnosti. Spoznali smo, da so izzivi družin in strokovnjakov v različnih državah zelo podobni, kar potrjuje pomen sodelovanja in soustvarjanja rešitev. V Slovenijo želimo prenesti dobre prakse – večjo podporo družinam, inkluzivne metode, strukturirane dnevne rutine in smiselne dejavnosti. Seveda tudi optimizem in vero v sposobnosti vsakega posameznika,« pove Loviščkova.
Hkrati so skozi izmenjavo z družinami in strokovnjaki spoznali, da je za učinkovite rešitve ključno soustvarjanje sistemov skupaj z ljudmi, ki to realnost živijo vsak dan.

Obisk je potekal po okriljem projekta Erasmus+ (KA153-YOU) Mobility of youth workers, Job shadowing. Projekt sofinancira Evropska unija.

Fotogalerija:

V Zavodu Modri december začenjamo sodelovanje na področju prehranskega svetovanja in razumevanja povezave med črevesjem in možgani – področja, ki v zadnjih letih dobiva vedno več znanstvene pozornosti, še posebej v kontekstu avtizma.

Mnogi starši opažajo, da imajo njihovi otroci z avtizmom:

– prebavne težave (zaprtje, driske, napenjanje),
– izrazito selektivnost pri hrani,
– nihanja razpoloženja,
– težave s spanjem ali koncentracijo.

V zadnjem desetletju raziskave kažejo, da črevesje ni pomembno le za prebavo, temveč ima pomembno vlogo tudi pri delovanju živčnega sistema. V črevesju živi ogromno mikroorganizmov (temu pravimo mikrobiota), ki sodelujejo pri nastajanju snovi, pomembnih za možgane, razpoloženje in regulacijo vedenja. Ko govorimo o »osi črevesje–možgani«, govorimo o dvosmerni povezavi: stanje v črevesju lahko vpliva na delovanje možganov – in obratno. To ne pomeni, da prehrana “zdravi avtizem”.

Pomeni pa, da lahko s premišljenimi prehranskimi prilagoditvami podpiramo:

– boljše prebavno počutje,
– stabilnejšo energijo,
– manj vnetnih obremenitev,
– bolj urejen prehranski ritem,
– podporo splošnemu telesnemu ravnovesju.

V okviru sodelovanja organiziramo brezplačne seminarje za posameznike z avtizmom in njihove svojce, kjer na razumljiv način predstavimo:

– kaj danes vemo o povezavi med prehrano in delovanjem živčnega sistema,
– kaj so miti in kaj podpirajo raziskave,
– katere spremembe so smiselne in katere niso,
– kako se prehranskih sprememb lotiti varno in postopno.

Za tiste, ki želijo individualno podporo, je na voljo tudi dietetično svetovanje. Svetovanje je prilagojeno posamezniku in družini – brez ekstremnih diet, brez hitrih obljub, temveč z realnimi, izvedljivimi koraki. Cilj ni popolnost. Cilj je boljše vsakodnevno funkcioniranje in večja stabilnost – tam, kjer je to mogoče.

Dietetičarka Kaja Erzetič s poglobljenim znanjem na področju prehrane ter razumevanja osi mikrobiota–črevesje–možgani ponuja celostno podporo in svetovanje posameznikom na spektru avtizma, njihovim družinam ter vsem zainteresiranim posameznikom.

Med 20. in 24. aprilom 2026 je v Espooju na Finskem potekala mednarodna aktivnost gradnje partnerstev, namenjena organizacijam, ki delajo z nevrorazličnimi mladimi (13–30 let). Udeležila se ga je naša direktorica Patricija Lovišček.

Udeleženci so imeli priložnost za povezovanje s sorodnimi organizacijami, izmenjavo izkušenj ter razvoj idej za prihodnje projekte v okviru programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Program je vključeval interaktivne delavnice, strokovne prispevke, predstavitve dobrih praks in skupno oblikovanje projektnih idej, s poudarkom na vključujočem sodelovanju nevrorazličnih mladih. Dejavnost je del strateškega partnerstva za vključevanje (SPI) – sklop “Zdravstvena vprašanja in invalidnosti”.

Direktorica se vrača domov z idejami o prihodnjih projektih, predvsem pa z novimi partnerstvi, s katerimi jih bomo skušali v Zavodu Modri december realizirati.
Take aktivnosti nam omogočajo učenje, kot tudi grajenje vključujočih in zaupanja vrednih partnerstev za prihodnost mladih.

Aktivnost za vzpostavljanje partnerstev »Povezovanje za nevrodivergentno mladino« v Espooju na Finskem je bila v celoti financirana in podprta s strani programa Erasmus+ Evropske unije in organizirana s podporo Finske nacionalne agencije za izobraževanje.

FOTOGALERIJA:

Prvo srečanje z novimi prostovoljci je bilo izredno prijetno in množično. V naših prostorih v Modri sobi smo pripravili pomladno supervizijo, ki se je je udeležila velika skupina prostovoljk.

Skupaj smo oblikovali skupne načrte ter predstavili projekte in aktivnosti, ki jih organiziramo v našem zavodu. Zelo nas veselijo vsi odzivi, ideje in predvsem aktivnosti, ki jih bodo naši prostovoljci prispevali.

Projekt Avtizem SAM z drugimi IV sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Storitve so za udeležence brezplačne.