Na prehranski delavnici, ki jo vodi izkušena nutricionistka in dietetičarka Kaja Erzetič, smo tokrat spoznavali mikrobioto ter njen pomen za prebavo, počutje in prehransko raznolikost pri otrocih in mladostnikih z avtizmom.

Mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, ki živijo v našem telesu, predvsem v črevesju. Ni le »dodatek« našemu organizmu, temveč živ in dinamičen ekosistem, na katerega vplivajo prehrana, zdravila in antibiotiki, okužbe, spanje, stres, čas obrokov ter okolje. Črevesje in možgani so ves čas povezani prek živčevja, hormonov, imunskega sistema in mikrobnih presnovkov. Zato se lahko stres in čustvena preobremenjenost odrazita v prebavnih težavah, prebavno nelagodje pa lahko vpliva na razpoloženje, spanje in senzorično občutljivost otroka.

Posebno pozornost smo namenili vlakninam, ki predstavljajo pomembno hrano za črevesne mikroorganizme. Različne vrste vlaknin najdemo v ovsu, sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, stročnicah, lanu, chia semenih in psiliumu. Spoznali smo tudi preprost kuhinjski trik: ko kuhan krompir, riž ali testenine ohladimo, se del škroba spremeni v odporni škrob, ki se v prebavilih obnaša podobno kot vlaknina. Za mikrobioto so pomembni tudi polifenoli, ki jih vsebujejo jagodičevje, kakav, olivno olje, oreščki in semena, zelišča, začimbe ter rdeče, modro in vijolično sadje in zelenjava.

Govorili smo tudi o fermentiranih živilih. Jogurt in kefir sta pogosto najlažji izhodišči, saj ju lahko postopoma vključimo v znane jedi, na primer v smuti ali obrok z ovsom in sadjem. Med fermentirana živila sodijo tudi kislo zelje, kimči, tempeh in kruh z drožmi, vendar fermentirano živilo ni nujno tudi probiotično. Pri uvajanju novih okusov, tekstur in vonjev je pomembno, da začnemo z zelo majhno količino in tam, kjer bo za otroka najmanj senzoričnega nelagodja oziroma konflikta.

Spoznali smo, da tudi pri izbiri probiotika ni pomembno le število milijard mikroorganizmov. Probiotiki niso univerzalni prehranski dodatki, saj so njihovi učinki odvisni od natančno določenega seva, ustreznega odmerka in namena uporabe. Na deklaraciji zato preverimo rod, vrsto in sev mikroorganizma, odmerek, količino živih mikroorganizmov do konca roka uporabe ter namen izdelka.

Mikrobiota ima tudi svoj dnevni ritem. Nanjo vplivajo čas obrokov, obdobja med hranjenjem, spanje, svetloba, stres in pozni večerni prigrizki. Ne gre za uvajanje strogih pravil, temveč za ustvarjanje predvidljivih signalov, kdaj telo prejme hrano, kdaj ima premor in kdaj je čas za počitek.

Najpomembnejše sporočilo delavnice je bilo, da sprememb ne uvajamo vseh naenkrat. Izberemo en majhen in izvedljiv korak ter opazujemo, kako ga otrok sprejema. To je lahko žlica ovsa v jogurtu, jed iz ohlajenega krompirja ali riža, majhna količina fermentiranega živila ali bolj predvidljiv čas obrokov. Ob tem spremljamo prebavo, napenjanje, spanje, počutje in raven stresa pri obroku.

Pri otrocih z avtizmom so prehranska selektivnost, senzorične posebnosti in prebavne težave lahko zelo kompleksne. Cilj zato ni popolna prehrana, temveč postopno širjenje raznolikosti na varen, spoštljiv in otroku prilagojen način. Prehranska dopolnila, probiotiki ali izločevalne diete pa ne nadomeščajo strokovne zdravstvene obravnave.

Več informacij o mikrobioti najdete v predstavitvi na povezavi: Mikrobiota v vsakdanji kuhinji.pdf