V letošnji pomladi je Zavod Modri december sodeloval v aktivnosti projekta Social Innovators, ki ga izvajajo organizacije PiNA (SLO), Iniciativa mladih za človekove pravice (HR), Nacionalna šola za menedžment (BG) in Univerza Østfold (NO). Izobraževanje na delu v organizacijah civilne družbe pod sloganom »Negovanje sveta je lahko služba« je program s ciljem, da se mladim , ki nimajo delovnih izkušenj, omogoči pridobivanje znanj, veščin in ravnanj, pomembnih za delo v organizacijah civilne družbe. Obenem program omogoča, da mentorji iz teh organizacij razvijajo svoje mentorske veščine.

Veseli in hvaležni smo za to izkušnjo. Z nami sta bili dve mladi prostovoljki, Sanja Sandić in Marinka Krel. Ambiciozni in sočutni, vedoželjni in skromni, radovedni in prijazni. Malce v živo, malce online. Vsekakor skupaj, a na razdalji. Skratka … hvaležni, da sta izbrali Zavod Modri december za pridobivanje prostovoljskih izkušenj in negovanje sveta – sveta avtizma. Njuni zaključni nalogi sta čudoviti. Hvala Social Innovators Slovenija in Kulturno Izobraževalno Društvo Pina za priložnost (http:www.pina.si)

Inkluzija ni proces. Za inkluzijo stoji odločitev. Inkluzija se ne bo začela v vrtcu, v šoli. Ne bo se začela nikjer drugje, kot v družbi, pri nas doma, kjer se lahko o inkluziji oseb z avtizmom pogovarjamo prav vsak dan. Ne o tisti v šoli, ki je pravzaprav ni, temveč o tisti v družbi, ki bi morala biti. Dajmo spregovoriti o sprejemanju. Vključevanju vseh tistih, ki niso v povprečju, takem ali drugačnem. Sprejemanju in vključevanju tistih, ki kakorkoli izstopajo iz povprečja, v plus ali minus, ni pomembno. Dajmo spregovoriti o tem, da smo vsi v redu, da imamo vsi pravico obstajati natanko taki, kot smo, čeprav izven povprečja. O tem, da osebam s posebnostmi ni potrebno riniti v povprečje, še zlasti ne samo zato, da bi bili sprejeti. Dajmo drug drugemu možnost, da preprosto lahko smo.

Ni potrebno velikega poznavanja, kakšne so posebne potrebe, kaj je avtizem. Pomembno je vedeti le, da osebe z avtizmom živijo z nami, hodijo v iste vrtce in šole, kot drugi nevrotipični otroci. Obiskujejo iste trgovine, knjižnice in plaže, kot druge nevrotipične osebe. Pomembno je le zavedanje, da imajo tako kot oni, torej nevrotipični, tudi osebe z avtizmom pravico do izobraževanja, igre, ljubezni in spoštovanja.
Vemo, da otrok oz. oseb z avtizmom najpogosteje nihče nikamor ne povabi. No; ni potrebno posebej nagovarjati svojih otrok, naj svojega sošolca ali soseda, ki ima avtizem, povabi na rojstni dan ali v kino ali na sok. Ni potrebno. Potrebno pa je, da jim povemo, da sošolca ali soseda, ki ima avtizem, sprejme točno takega, kot je. Potrebno je, da jim povemo, naj ga ne skušajo spreminjati in ga – za božjo voljo – nikakor ne zasmehovati, zaničevati, se iz njega norčevati, ga postavljati v nemogoče situacije le zato, da bo drugim v zabavo.
Dajmo začeti z inkluzijo vsak pri sebi doma, za kuhinjsko mizo v soboto po kosilu. Inkluzijo dobro poznamo na papirju, v praksi pa nam nikakor ne gre od rok ali morda od srca. Ne čakajmo na druge, odločimo se in začnimo pri sebi.

Spremljevalec je oseba, ki otroku z avtizmom ponuja podporo in pomoč v vrtcu ali šoli. Je »prevajalec jezika« med otrokom in nami, ki delujemo z njim; v obe smeri. Spremljevalec gradi most med našim svetom in svetom otroka z avtizmom, po katerem se otrok lahko mirno in varno sprehaja; vsak dan znova.

V Sloveniji poznamo različne prakse spremljevalcev. Mnogi med njimi so usposobljeni in suvereni pri svojem delu. Predvsem pa zavedni svojega poslanstva. Delo opravljajo srčno in z vso odgovornostjo. Se pa zgodi, da spremljevalec tudi ne pozna avtizma in ni usposobljen za svoje delo. In posledično svoji nalogi ni kos.

Čez noč se prelevi v nadzornika in čuvaja in kot tak ne opravlja svojega poslanstva, temveč delo, ki otroka z avtizmom dodatno zmede in mu povzroča dodatno nelagodje. Otrok z avtizmom je namreč sposoben čutiti naše notranje stanje in ko smo v vlogi nadzornika, se v nas vzbujajo občutki strahu, dvoma, nejevolje, apatičnosti, jeze, obupa. In v takem stanju ni prostora za ljubezen, spoštovanje, čuječnost, sprejemanje. Otrok izgubi občutek varnosti.

Želimo si, da bi otroci z avtizmom lahko bili deležni stalnega spremljevalca, ki bi zanj bil svetilnik v tudi največjem neurju, pa tudi, ko pluje na mirnem morju.

Prostovoljci so dragoceni sodelavci. Med nami so strokovni delavci, učitelji, vzgojitelji, mladi diplomanti, ki že imajo izkušnje z delom z otroki z avtizmom ter študenti, ki so še v procesu študija oz. tik pred zaključkom študija in tudi z že nekaj praktičnimi izkušnjami z delom z otroki z avtizmom. Veseli smo njihove družbe.

To so izjemno srčni ljudje, ki so pripravljeni soprispevati s svojim znanjem, izkušnjami, dobro voljo in časom. Zanje vedno pripravimo usposabljanje, ne glede na njihovo predhodno izobrazbo in izkušnje. Pri delu jih spremljamo, smo na voljo z individualnim vodenjem in skupinsko intervizijo. Z Zavodom Modri december sodeluje 18 prostovoljcev.