S podporo in v soorganizaciji Art kina Odeon Izola smo izvedli prvo od treh modrih projekcij. Gre za cikel filmov, ki izpostavljajo tematiko avtizma oziroma ta prvi pa medvrstniško nasilje, ki je žal tudi povezano z osebami z avtizmom. Več o tem filmskem projektu smo že pisali na naši spletni strani- KLIK.
Navdušeni smo bili nad odzivom, saj se je dvorana kina na projekciji filma Fant v roza hlačah (Il ragazzo dai pantaloni rosa) napolnila skoraj do zadnjega kotička. Film prikazuje resnično zgodbo o Andrei, mladostniku, ki se sooča z težavami odraščanja in kako biti samosvoj v svetu, ki težko sprejema, da so ljudje med seboj različni ter niso kloni brez duše. Je pa žal to tudi prvi italijanski primer suicida zaradi nasilja in spletnega nasilja (cyberbullying).
To vse so iztočnice, ki so obiskovalce po ogledu filma spravile dobesedno v jok. Obiskovalci niso uspeli skriti svojih čustev in v trenutku, ko se je film zaključil, je nastala grobna tišina ter večina prisotnih si je brisala solze. Kljub čustvenemu zaključku je temu sledil pogovor: o filmu ter o medvrstniškem nasilju. Nastala je zanimiva razprava in podaja mnenj ter tudi lastnih izkušenj. V pogovoru, ki ga je vodil Erik Toth iz Art kina Odeon Izola sta sodelovali direktorica Zavoda Modri december Patricija Lovišček ter direktorica Svetovalnega centra Istre mag. Vesna Starman. Izpostavili sta, da je ključnega pomena sodelovanje tako inštitucij kot družine (staršev). Slovenija žal ni izjema, kjer nasilja med vrstniki ne bi bilo. Nenazadnje smo ravno v zadnjem tednu priča grobemu in nedopustnemu nasilju na Ptuju.
Obiskovalci so po projekciji povedali: “Super dogodek ter upam, da bo april uspešen tako in drugače. Se čuti in vidi, da ste s srcem zraven. Ideja modrih projekcij je odlična in izvedba top! Ne vem, kdaj sem bila nazadnje tam, da je bil Odeon tako poln.”, in pa: “Še nikoli nisem bila v kinu, da je toliko ljudi jokalo in sploh niso mogli priti k sebi. Pa kako dobro se je razvila debata. Čestitam za idejo!”.
Nekateri so osebno začutili zgodbo: “Še zdaj s partnerjem na poti domov debatirava o celotnem večeru. To je tudi tematika, ki me močno prizadane, tudi osebno, saj je meni bližnja oseba doživljala isto. Boli me, da mi okoli nje nismo tega opazili prej in da jo je to zaznamovalo za vedno. Na žalost opažam, da tone naša družba v primitivizem. Sem pa hvaležna za vse vas, izjemne ljudi, ki vas poznam in skrbite korak za korakom za lepši svet.”, oziroma se čustveno izpovedali: “Iskreno povedano sem morala po projekciji oditi in se zjokati v avtu. Ful je bilo lepo, močen dogodek in všeč mi je bil pogovor po projekciji. Film? Sočustvuješ in na koncu se te tako dotakne, da čistiš tudi nekaj svojih stisk ali zadev. Ampak izkupiček vsega: lepo je videt ljudi, ki nam je mar. Da vsak, ki je prišel in podprl, bi rad naredil nekaj, da bi bilo drugače ter bolje. Vse pohvale in lepo, da ste zagnani za take projekte ter samo tako naprej!” Ter nenazadnje: “Mene je čisto sesulo, to se mi še ni zgodilo, pa sem videla že kak težek film na temo nasilja in avtizma. Tole danes je šlo preko. Ja, zagotovo bolj, ker imam izkušnjo iz medvrstniškega nasilja pri svojem otroku. Pa tudi sicer je zgodba zelo do srca segajoča. No kakorkoli. Saj bomo. Hvala, hvala!”
Ker pa se je projekcija zgodila na Svetovni dan zavedanja o avtizmu, je direktorica izpostavila: “Osebe z avtizmom so velikokrat osamljene. Nimajo številnih prijateljev, da bi se z njimi odpravili na sprehod ali druženje, v odraslih letih morda na pijačo. So na robu. In moje skromno mnenje je to, da dokler v šolah ne bodo VSI učenci obravnavani enako, brez razlik, ne bo dobrih sprememb. Mi starši oziroma odrasli smo tisti, ki smo zgled svojim otrokom. Oni nam sledijo, nas opazujejo. Če mi odrasli z nekom ne bomo spregovorili, ker je “drugačen”, ne bo niti naš otrok. Če bomo mi do vseh enaki, bo tudi otrok.”. Mnenje, ki je v dvorani poželo močan aplavz.
Prisotnim smo tudi prebrali del poslanice Društva ASPI in Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije ob tem mednarodnem dnevu. V celoti je dostopna TUKAJ. Nič kaj manj ganljiv ni bil niti zaključek. V zavodu smo namreč tik pred projekcijo prejeli čustven odziv uporabnika, ki se zaradi osebnih izkušenj ni udeležil projekcije. Vsebina je bila tako močna, da smo se odločili, da jo z dovoljenjem pošiljatelja na anonimni način predstavimo javnosti in obiskovalcem. Kaj je zapisal? PREBERITE.
Konec dober, vse dobro. Namreč prvi modri filmski večer je imel tudi dobrodelno noto. Ekipa Art kina Odeon se je odločila, da bo celoten izkupiček prodanih vstopnic namenila kot donacijo Zavodu Modri december. S podporo vseh obiskovalce vse je na koncu zbralo 350 EUR. V sproščenem druženju in pogovorih se je zaključil izredno močan dogodek s pomembnim sporočilom: ODPIKAJMO NASILJE!
Foto: Alen Vouk
Fotogalerija dogodka:
