Na prehranski delavnici, ki jo vodi izkušena nutricionistka in dietetičarka Kaja Erzetič, smo tokrat spoznavali mikrobioto ter njen pomen za prebavo, počutje in prehransko raznolikost pri otrocih in mladostnikih z avtizmom.

Mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, ki živijo v našem telesu, predvsem v črevesju. Ni le »dodatek« našemu organizmu, temveč živ in dinamičen ekosistem, na katerega vplivajo prehrana, zdravila in antibiotiki, okužbe, spanje, stres, čas obrokov ter okolje. Črevesje in možgani so ves čas povezani prek živčevja, hormonov, imunskega sistema in mikrobnih presnovkov. Zato se lahko stres in čustvena preobremenjenost odrazita v prebavnih težavah, prebavno nelagodje pa lahko vpliva na razpoloženje, spanje in senzorično občutljivost otroka.

Posebno pozornost smo namenili vlakninam, ki predstavljajo pomembno hrano za črevesne mikroorganizme. Različne vrste vlaknin najdemo v ovsu, sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, stročnicah, lanu, chia semenih in psiliumu. Spoznali smo tudi preprost kuhinjski trik: ko kuhan krompir, riž ali testenine ohladimo, se del škroba spremeni v odporni škrob, ki se v prebavilih obnaša podobno kot vlaknina. Za mikrobioto so pomembni tudi polifenoli, ki jih vsebujejo jagodičevje, kakav, olivno olje, oreščki in semena, zelišča, začimbe ter rdeče, modro in vijolično sadje in zelenjava.

Govorili smo tudi o fermentiranih živilih. Jogurt in kefir sta pogosto najlažji izhodišči, saj ju lahko postopoma vključimo v znane jedi, na primer v smuti ali obrok z ovsom in sadjem. Med fermentirana živila sodijo tudi kislo zelje, kimči, tempeh in kruh z drožmi, vendar fermentirano živilo ni nujno tudi probiotično. Pri uvajanju novih okusov, tekstur in vonjev je pomembno, da začnemo z zelo majhno količino in tam, kjer bo za otroka najmanj senzoričnega nelagodja oziroma konflikta.

Spoznali smo, da tudi pri izbiri probiotika ni pomembno le število milijard mikroorganizmov. Probiotiki niso univerzalni prehranski dodatki, saj so njihovi učinki odvisni od natančno določenega seva, ustreznega odmerka in namena uporabe. Na deklaraciji zato preverimo rod, vrsto in sev mikroorganizma, odmerek, količino živih mikroorganizmov do konca roka uporabe ter namen izdelka.

Mikrobiota ima tudi svoj dnevni ritem. Nanjo vplivajo čas obrokov, obdobja med hranjenjem, spanje, svetloba, stres in pozni večerni prigrizki. Ne gre za uvajanje strogih pravil, temveč za ustvarjanje predvidljivih signalov, kdaj telo prejme hrano, kdaj ima premor in kdaj je čas za počitek.

Najpomembnejše sporočilo delavnice je bilo, da sprememb ne uvajamo vseh naenkrat. Izberemo en majhen in izvedljiv korak ter opazujemo, kako ga otrok sprejema. To je lahko žlica ovsa v jogurtu, jed iz ohlajenega krompirja ali riža, majhna količina fermentiranega živila ali bolj predvidljiv čas obrokov. Ob tem spremljamo prebavo, napenjanje, spanje, počutje in raven stresa pri obroku.

Pri otrocih z avtizmom so prehranska selektivnost, senzorične posebnosti in prebavne težave lahko zelo kompleksne. Cilj zato ni popolna prehrana, temveč postopno širjenje raznolikosti na varen, spoštljiv in otroku prilagojen način. Prehranska dopolnila, probiotiki ali izločevalne diete pa ne nadomeščajo strokovne zdravstvene obravnave.

Več informacij o mikrobioti najdete v predstavitvi na povezavi: Mikrobiota v vsakdanji kuhinji.pdf

Naša akcija zbiranja odpadnega papirja, ki jo izvajamo v sodelovanju s podjetjem Dinos, je vstopila v drugi mesec. Skupaj nam je do zdaj uspelo zbrati že skoraj tono in pol odpadnega papirja, kar je izjemen dosežek in dokaz, da lahko s skupnimi močmi naredimo veliko dobrega.

Foto: Facebook Lions klub Portorož Zarja

V teh dneh nas je še posebej razveselila podpora članic Lions kluba Portorož Zarja, ki so se pridružile akciji in jo predstavile tudi na svoji Facebook strani. Ob tem so zapisale: »Zbirajmo papir za dober namen! Članice podpiramo akcijo zbiranja odpadnega papirja za Modri december. Tudi pri nas že zbiramo papir, saj verjamemo, da lahko skupaj naredimo veliko dobrega. Ob tej priložnosti vabimo tudi vse Lions klube Slovenije, podjetja, šole, društva in posameznike, da se pridružijo akciji. Vsak kilogram papirja pomeni korak bližje podpori programom zavoda in hkrati prispevek k čistejšemu okolju. Zbirajmo skupaj. Pomagajmo skupaj. Ker dobrodelnost je tudi v malih dejanjih.«

Iskrena hvala članicam Lions kluba Portorož Zarja za podporo, zaupanje in srčnost. Veseli nas, da ponovno stopamo z roko v roki na poti ustvarjanja dobrih zgodb. Hvala tudi vsem posameznikom, podjetjem, šolam, društvom in drugim organizacijam, ki ste že pristopili k akciji ali se ji še boste pridružili. Vsak kilogram šteje.

V Zavodu Modri december, s podporo podjetja Dinos pripravljamo dobrodelno akcijo zbiranja odpadnega papirja. Vsi, ki želite sodelovati in podpreti naše delovanje, lahko do konca oktobra 2026 odpadni papir oddate na vseh 18. enotah podjetja Dinos po Sloveniji.

Akcijo izvajamo z željo, da širšo javnost osveščamo o pomenu recikliranja in ločevanja odpadkov ter o možnosti, da z odpadnim papirjem zberemo sredstva za podporo osebam z avtizmom in izvajanje aktivnosti zanje. Hkrati želimo biti s to akcijo še bližje javnosti ter ponovno opozoriti na pomen razumevanja in sprejemanja avtizma kot dela našega vsakdana.

“Z veseljem sem sprejela pobudo prostovoljcev, da izvedemo takšno akcijo. Čeprav je precej drugačna od aktivnosti, ki smo jih izvajali v preteklosti, se mi zdi odlična ideja. Združili bomo pomen selektivnega zbiranja odpadkov in hkrati vse naše podpornike ter širšo javnost spomnili na osebe z avtizmom, ki nujno
potrebujejo našo podporo in sprejemanje. Akcija mi je še posebej blizu, saj si vsi v zavodu želimo prispevati nekaj dobrega za družbo in, upam si reči, tudi za naš planet,” pojasnjuje direktorica zavoda Patricija Lovišček.

Ponosni, da so del te zgodbe, so tudi v podjetju Dinos. Anja Ogreševič Zaviršek, vodja digitalnih projektov, ob tem pove: “Že osem desetletij je Dinos pomemben del slovenske zgodbe o predelavi odpadnih materialov, ohranjanju naravnih virov in razvoju krožnega gospodarstva. V Dinosu verjamemo,
da uspeh ni merjen zgolj s poslovnimi rezultati, temveč tudi s pozitivnim vplivom na ljudi. Zato se z veseljem odzivamo na različne humanitarne akcije, dobrodelne pobude in projekte, ki prinašajo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, med njimi tudi pobudi Zavoda Modri december. Ob praznovanju 80-
letnice podjetje ostaja zvesto svojim temeljnim vrednotam – trajnosti, odgovornosti in sodelovanju. Z majhnimi in velikimi dejanji dokazujemo, da je mogoče uspešno povezovati skrb za okolje s skrbjo za ljudi ter tako ustvarjati trajne pozitivne spremembe za prihodnje generacije.”

Akcija bo potekala od junija do konca oktobra 2026 na vseh 18. enotah podjetja Dinos po Sloveniji (urniki so zapisani zraven posamične enote na spletni strani). Pomembno je, da papir zbirate skladno z njihovimi smernicami, ki so predstavljene na spodnji fotografiji.

Ob obisku izbrane enote je ključno, da poveste, da ste papir pripeljali za akcijo oziroma organizacijo Zavod Modri december, saj bo le tako vrednost zbranega papirja pripisana naši dobrodelni akciji.

Po tehtanju (z vozilom zapeljete na tehtnico ob prihodu in nato še ob odhodu z lokacije; papir morate sami raztovoriti na za to določen kup, kjer se zbira papir) bodo zabeležili količino pripeljanega papirja. Na koncu boste prejeli izpis pripeljane količine (primer je prikazan spodaj). Preverite, da je na njem zapisano, da je  papir namenjen ZAVODU MODRI DECEMBER. Po podpisu en izvod ostane vam, na njem pa lahko preverite, koliko papirja ste dejansko pripeljali.

V zavodu bomo vsak mesec vodili evidenco zbranega papirja – tako po količini, kot po vrednosti – in ob koncu oktobra javnosti predstavili skupni rezultat akcije. Po podatkih portala Slovenija reciklira in Eurostata v Sloveniji ločeno zberemo več kot 82 % papirja letno. To je odlična popotnica za uspeh naše akcije in eden od razlogov, da smo se zanjo odločili.

Z velikim ponosom in veseljem smo sprejeli tudi podporo podjetij, ki bodo s svojim prispevkom pomembno pripomogla k uspehu akcije. Primorske novice so brez oklevanja podprle našo pobudo in že prvi dan po dogovoru začele zbirati papir. Zaradi narave njihove dejavnosti se ga namreč nabere precej, zato bodo pomembno prispevale h končnemu izkupičku akcije. Da bo akcija dosegla čim širšo javnost, bo svojo podporo tudi tokrat prispeval Radio Capris z radijskim
oglasom.

V mesecu oktobru pa bomo s pomočjo največjega nakupovalnega središča na Obali, Planet Koper, zbiranje papirja izvedli tudi na terenu. Kmalu bomo objavili datum, ko bomo na njihovem parkirišču postavili zabojnik za zbiranje papirja. Takrat nas boste lahko obiskali, izvedeli več o našem delu in seveda
oddali svoj papir.

Hvala, ker boste zbirali papir in si vzeli čas, da ga pripeljete na eno od lokacij podjetja Dinos. Skupaj nam lahko uspe ustvariti lepši jutri za našo skupnost in naš planet.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Minuli vikend smo z našo predstavitveno stojnico udeležili sejma Planet lepote in zdravja v centru Planet Koper, kjer smo obiskovalcem predstavili metodo fraktalne risbe, ki jo izvaja Patricija Lovišček. Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki jih zanimajo osebna rast, dobro počutje, ustvarjalnost in različni pristopi k ohranjanju duševnega ravnovesja.

Na stojnici smo predstavili osnove fraktalne risbe ter njen pomen pri spodbujanju sprostitve, samoraziskovanja in razvijanja ustvarjalnega potenciala. Obiskovalci so imeli priložnost izvedeti več o sami metodi, njenem nastanku ter načinih, kako lahko z risanjem fraktalov posameznik krepi koncentracijo, zmanjšuje stres in spodbuja notranje ravnovesje.

Posebno zanimanje je vzbudilo delo Patricije Lovišček, ki metodo fraktalne risbe uspešno uporablja pri delu z različnimi skupinami ljudi. S svojimi izkušnjami in strokovnim pristopom je obiskovalcem približala možnosti, ki jih ta edinstvena metoda ponuja tako na področju osebnega razvoja kot tudi na področju izboljšanja kakovosti vsakdanjega življenja.

Veseli nas, da smo lahko sodelovali na dogodku, ki povezuje področja zdravja, dobrega počutja in osebne rasti, ter da smo številnim obiskovalcem predstavili ustvarjalno metodo, ki spodbuja notranjo umirjenost in samozavedanje.

Več o fraktalni risbi: KLIK 1 in KLIK 2

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Obiskali smo že 24. podelitev priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2025, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije (MSS) pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

Kot poročajo organizatorji, je letos prispelo 142 prijav, od tega 121 za posameznike in 21 za projekte. Med prijavljenimi smo bili tudi mi, saj je naš zavod v natečaj prijavil dve prostovoljki, Petro Rebec in Janjo Voga, ter projekt Družabni večeri za mlade z avtizmom. Ob tej priložnosti smo na Brdu pri Kranju prevzeli priznanja za sodelovanje ter zaploskali vsem letošnjim nagrajencem, ki so navedeni na koncu članka.

Predsednica MSS Eva Kotnik je v svojem nagovoru poudarila, da je prostovoljstvo pomembno zaradi svojega vpliva na skupnost, hkrati pa ima velik pomen tudi za razvoj posameznikov, zlasti mladih. Ob tem je posebej izpostavila vlogo mladinskih in drugih prostovoljskih organizacij, ki mladim omogočajo razvoj kompetenc, občutka odgovornosti, pripadnosti ter aktivnega državljanstva. »Prostovoljske zgodbe se ne pišejo same od sebe. Nastajajo v okolju, ki jih omogoča. Zato ni dovolj, da prostovoljstvo samo občudujemo, temveč je naša odgovornost, da zanj ustvarjamo ustrezne pogoje. Če si želimo solidarnih, odgovornih, angažiranih in povezanih skupnosti, potem moramo vlagati v ljudi, ki jih soustvarjajo,« je povedala v govoru na velikem odru.

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v svojem nagovoru navedla nekaj podatkov o številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih urah v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da se prostovoljstvo ne meri s številkami in priznanji, temveč z življenji, katerih se dotakne, z odpravljanjem revščine, varovanjem okolja in zmanjševanjem neenakosti. »Živimo namreč v času, ko smo obdani z množico informacij in hitrih sprememb, ko morda hitreje sodimo, kot poslušamo, in včasih spregledamo človeka ob sebi. Prav zato je prostovoljstvo tako dragoceno, ker nas vrača k bistvenemu – zavedanju, da človek človeku ni ovira, temveč priložnost za dobro delo,« je še izpostavila.

Nagrajenci

• Naj prostovoljec v starostni skupini do 19 let je postal Črt Štibelj iz Kranja na predlog Zveze tabornikov Slovenije.
• Naj prostovoljka v starostni skupini do 19 let je postala Metka Zupančič iz Novega mesta na predlog tamkajšnje Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije.
• Naj prostovoljec v starostni skupini od 20 do 29 let je postal Jan Špiclin iz Ivanjkovcev (občina Ormož) na predlog Inštituta Zlata pentljica.
• Naj prostovoljka v starostni skupini od 20 do 29 let je postala Kaja Rukav iz Dornave na predlog Društva Humanitarček.
• Naziv Naj prostovoljec v starostni skupini 30 let in več je prejel Božidar Kanalec iz Kobarida na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja.
• Naziv Naj prostovoljka v starostni skupini 30 let in več je prejela Majda Keček iz Ormoža na predlog združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.
• Podeljena sta bila tudi naziva Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt. Prvi naziv je pripadel Nastji Planinc iz Hrastnika na predlog Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje. Naziv Naj mladinski projekt pa je pripadel Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet 2025.
• Priznanje za posebne dosežke sta prejela ena prostovoljka in en projekt. Priznanje je prejela Andreja Udovič iz Škofljice, ki jo je v natečaj prijavila Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja. Priznanje je prejel tudi projekt Parakmečko popoldne v organizaciji Društva podeželske mladine Krško.

Vir: Mladinski svet Slovenije

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Televizija Koper Capodistria je danes večji del osrednje informativne oddaje posvetila prostovoljstvu. Pripravili so prispevek iz Kopra in Sežane, kjer so podelili prostovoljske nagrade. Veseli smo, da so pomemben del oddaje namenili tudi našemu zavodu ter gostili našega PR-prostovoljca Tilen Pajek.

Na svoji Facebook strani in v uvodu oddaje so zapisali: »Tilen Pajek, prostovoljec, ki je med drugim prejel tudi priznanje Mestne občine Koper. Deluje v okviru koprskega Zavoda Modri december, katerega člani od leta 2015 ustvarjajo varno in inkluzivno okolje za osebe z avtizmom. Zavod je pred dvema letoma prejel priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo v programu Erasmus+, in sicer za projekt Imam avtizem, pa kaj potem.«

Tilen je med drugim izpostavil, kaj mu pomeni prostovoljstvo, ter veselo novico, da se je letos našemu zavodu pridružilo 20 novih prostovoljcev. Ekipi oddaje Primorska kronika se zahvaljujemo za pozornost in medijsko prepoznavnost, ki so jo namenili prostovoljstvu ter ozaveščanju o avtizmu.

Celoten prispevek si lahko ogledate TUKAJ.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Tudi letos je Prostovoljski pisarni Koper uspelo povezati številne prostovoljske organizacije na Obali. Na stojnicah dogodka Veseli dan prostovoljstva – Tukaj raste prihodnost se jih je letos predstavilo kar 30. Sončen dan in lokacija v središču Kopra, na glavni tržnici, sta privabila številne vedoželjne obiskovalce in mimoidoče, ki so lahko iz prve roke spoznali delo ter aktivnosti organizacij.

»Zasedati javni prostor s prostovoljstvom ni nekaj samoumevnega. Zato se moramo prostovoljske organizacije povezovati, izkoristiti čas za srečevanja na dogodkih, kot je današnji, ter pokazati, da smo tukaj. Da smo skupaj močne in da vsaka po svojih najboljših močeh ustvarja prihodnost skupaj s svojimi prostovoljci. Veseli pa smo tudi, da se je v lanskem letu v naši pisarni oglasilo 158 prostovoljcev, ki smo jih usmerili naprej. Upamo, da bo tako tudi ostalo oziroma da se bo to število še podvojilo,« je po dogodku povedal Viktor Kollár, koordinator prostovoljstva Mestne občine Koper.

Med številnimi stojnicami ste lahko opazili tudi našo. Na njej se je zbrala skupina prostovoljk, ki je obiskovalcem odgovarjala na vprašanja ter predstavljala avtizem. Vsak obiskovalec je lahko na skupni plakat zapisal misel »Avtizem me spomni na …«.

Zbralo se je veliko vaših misli in odzivov. Prav ti odzivi so nam pokazali, da je zavedanje o avtizmu vse višje, zato smo veseli, da redno sodelujemo na lokalnih dogodkih in smo prisotni tudi na terenu.

Prostovoljske aktivnosti potekajo v okviru programa Modri korak – Profesionalizacija in razvoj prostovoljstva v Zavodu Modri december, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

FOTOGALERIJA DOGODKA:

Naše none so nas učile, da prva palačinka nikoli ne uspe najbolje. Ponev se mora namreč segreti in s prvo preveriš ali si pripravil dobro maso. Vendar projekt »Pirmas blynas« je tista palačinka, ki je uspela že na začetku.

V starem mestnem jedru Vilne, glavnem mestu Litve, so v zgodovinski cerkveni stavbi iz leta 1768 odprli socialno restavracijo, kjer delajo predvsem osebe z velikim srcem. To so osebe s posebnimi potrebami, večinoma tiste z Downovim sindromom. Restavracija velja za prvo v baltskih državah, ki zaposluje predvsem osebe z invalidnostjo. Sprejme lahko okoli 60 gostov, na meniju pa lahko izbirate med sladkimi in slanimi palačinkami, tudi v veganski in brezglutenski različici. »Naše okusne palačinke vam postrežejo osebe z invalidnostjo. Naše osebje se bo po najboljših močeh potrudilo, da bo vaša izkušnja resnično nepozabna,« izpostavljajo v organizaciji.

Seveda je ta restavracija tudi odlična izbira za skupine in konference. V sklopu gostinske dejavnosti izvajajo tudi izobraževalne delavnice, pripravljajo catering, kupite pa lahko tudi posebne darilne pakete – lastno kavo, veganske praline ali vaflje. »Z izbiro Pirmas Blynas sebi, prijateljem ali svojim udeležencem ne ponudite le nepozabnega obroka, temveč tudi podprete vključujoče socialno podjetje ter svojemu konferenčnemu programu dodate posebno družbeno vrednost,« zapišejo na spletni strani GoVilnius.

Ob študijskem obisku v Litvi, kjer smo kosilo seveda imeli prav v tej restavraciji, lahko samo potrdimo, da vas sprejmejo izredno nasmejani, prijazni in tudi odločni natakarji. Eden od zaposlenih je namreč z nasmeškom do ušes ob vhodu povedal: »Pozdravljeni, dobrodošli. Izvolite se usesti na teraso zunaj ali noter. Naročilo opravite pri mizi. Kmalu bom pri vas.«

Ko vstopiš v to restavracijo, pa je težko skriti navdušenje. Prevzame vas tako prostor, v katerem se nahaja, opremljenost restavracije (imajo tudi bralni kotiček s knjižnimi policami), kot tudi zaposleni, ki so s tem projektom dobili službo, samostojnost in vključenost v družbo. Cilj projekta je namreč povečati samostojnost oseb z invalidnostjo ter jih tako opolnomočiti za življenje v skupnosti.

Meni in naročanje sta enostavna, saj na meniju samostojno označite, katero palačinko ste izbrali. Postrežba je izredno profesionalna in hitra. Mize so namesto s številkami označene z barvnimi črkami. »Že ob vstopu me je fasciniralo, kako vsi zaposleni in tisti, ki jih pri delu podpirajo, skrbijo za ugled in raven storitve. Res sem impresionirana,« je ob obisku in navdušenju nad prvo palačinko pred seboj povedala direktorica zavoda Patricija Lovišček.

To je dobra zgodba, dobra praksa, ki dokazuje, da znamo, zmoremo in lahko ustvarimo delovno okolje za osebe s posebnimi potrebami. Lahko in moramo jim dati priložnost in prostor. Upamo, da bi tudi takšen projekt lahko postal dobra praksa in stalnica v Sloveniji. Seveda vemo, da pri nas že obstajajo lokacije in obrati, ki delujejo v tej smeri (na primer Druga violina v Ljubljani), vendar verjamemo, da je še veliko prostora za razvoj takšnih projektov, pa tudi za spremembo miselnosti in večje sprejemanje v družbi. Morda nekoč tudi v smeri, kjer bi priložnost dobile osebe z avtizmom.

Obisk je bil del projekta Erasmus+, Mobilnost mladinskih delavcev. Program sofinancira Evropska unija.

Pod okriljem Zavoda Modri december je te dni potekala prva delavnica na temo prehrane za osebe z avtizmom. Delavnico je vodila naša prostovoljka, dietetičarka Kaja Erzetič, ki s poglobljenim znanjem na področju prehrane ter razumevanja povezave med mikrobioto, črevesjem in možgani ponuja celostno podporo posameznikom na spektru avtizma in njihovim družinam. ter vsem zainteresiranim posameznikom.

Tokratno srečanje je bilo namenjeno osnovam prehrane oseb z avtizmom. Udeleženci so spoznavali, zakaj so prehranski izzivi pri otrocih in mladostnikih z avtizmom pogostejši kot pri vrstnikih ter zakaj selektivnost pri hranjenju ni nujno povezana samo z okusom hrane. Pogosto so pomembni tudi tekstura, vonj, barva, temperatura, oblika živila, embalaža, okolje, rutina in občutek varnosti pri obroku.

Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, da otrok pri hranjenju pogosto ne “izbira” hrane zgolj iz trme ali navade, temveč se lahko za zavračanjem hrane skrivajo senzorne posebnosti, prebavno nelagodje, potreba po predvidljivosti ali težave z regulacijo. Zato je pomembno, da pred uvajanjem nove hrane najprej razumemo, katera lastnost živila je za otroka najtežja – na primer vonj, tekstura, barva ali oblika.

Na delavnici smo govorili tudi o vlogi stabilnih obrokov. Možgani potrebujejo stalno energijo, zato lahko premišljeno sestavljen obrok pomaga zmanjševati nihanja energije, senzorno razdražljivost in težave pri sodelovanju. Predstavljen je bil model stabilnejšega obroka, ki vključuje osnovno živilo, vir beljakovin ali maščob ter majhno, obvladljivo spremembo, ki otroka ne preobremeni.

Pomemben del vsebine je bila tudi povezava med črevesjem in možgani. Črevesje z možgani komunicira prek živčnih, imunskih in presnovnih signalov. Prebavno nelagodje, kot so zaprtje, driska, refluks ali bolečine, se pri otrocih osebah z avtizmom ne pokaže vedno kot klasična pritožba, temveč se lahko izrazi skozi vedenje, večjo razdražljivost, umikanje, izbruhe ali slabšo zmožnost regulacije.

Udeleženci so spoznali tudi pomen previdnosti pri dietah in prehranskih dopolnilih. Delavnica je poudarila, da ni univerzalne diete, ki bi ustrezala vsem osebam z avtizmom. Izločevalne diete so lahko smiselne pri potrjenih alergijah, intolerancah ali jasnih prebavnih vzorcih, vendar morajo biti strokovno vodene in ustrezno nadomeščene. Posebej tvegane so stroge diete brez klinične indikacije ali strokovnega spremljanja, saj lahko vodijo v pomanjkanje pomembnih hranil.

Eden najbolj praktičnih delov srečanja je bil namenjen varnemu uvajanju novih živil. Predstavljen je bil postopen pristop v petih korakih: izbira živila, senzorično spoznavanje, raziskovanje okusa, varna vključitev ob znanem živilu ter beleženje odzivov. Pomembno sporočilo je bilo, da pri uvajanju sprememb ne ugibamo, temveč spremljamo, kaj pri posamezni osebi em otroku deluje. Beležimo lahko odzive na novo hrano, prebavo, spanje, energijo čez dan, stres pri obroku in stopnjo sprejemanja.

Zaključna sporočila delavnice so bila jasna: prehrana je pomembna osnova za energijo, počutje in regulacijo; selektivnost ima svoj razlog, ki ga moramo najprej razumeti; nova živila pa uvajamo počasi, varno in brez pritiska.

V Zavodu Modri december verjamemo, da so takšna srečanja pomemben korak k bolj celostni podpori osebam z avtizmom in njihovim družinam. Zahvaljujemo se Kaji Erzetič za strokovno pripravljeno delavnico ter vsem udeležencem za aktivno sodelovanje, vprašanja in izmenjavo izkušenj. Veselimo se nadaljnjih srečanj, na katerih bomo prehrano oseb z avtizmom raziskovali še bolj poglobljeno in praktično.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.